NEŽNA RANLJIVOST

v pritajenem

zibanju svetlobe

se razpira

neimenovani odsev

 

kot da se

v globini

nevidnega

premakne

komaj slišna

senca

 

in v tistem

breztežnem

trenutku

ko se ničesar

ne da dotakniti

vse zatrepeta

 

ostane

le droben

odmev

ki se vrača

v svojo

lastno

tišino

Žiga Lev

mirkopopovic

Poslano:
12. 06. 2026 ob 14:03

Odjekuju i zapljuskuju nas prostor i vrijeme... trenutkom odlomljenim i snažno urezanim u čula.

lpm

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
17. 06. 2026 ob 07:23

Dotiki te pesmi so prepričljivi.

Opozoril bi le na:

trenutku

ko se nič

ne da dotakniti

Sicer bi pesem lahko govorila o nič-u, vendar je to zelo, zelo togo.

Predlagam: ničesar. Tako pesem dojemam jaz.

Milan Ž. - Jošt Š.

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
17. 06. 2026 ob 11:54

Milan, strinjam se s teboj, da je beseda nič, zelo toga, ki pa je nepremišljeno oziroma podzavestno zapisana bolj iz (po)govorne navade, kot pa iz knjižnega pravopisa. Popravljeno v " ničesar".

Lep pozdrav.   Ramiz

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Žiga Lev
Napisal/a: Žiga Lev

Pesmi

  • 12. 06. 2026 ob 13:52
  • Prebrano 125 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!