Le eno misel proč zakrit,

na površje priplava spomin,

ko tiho jezero je naju nekoč objelo,

darilo najlepše od vseh v skrb predalo,

in nedolžni dve duši za veke vezalo. 

Pomladno sonce ogrelo je srca iskrena,

in klic zvonov je čakal na obljubo zvesto.

Čudovito življenje na vršku jezika sva imela, 

za en korak premalo si drzno upala,

da čas nama ušel v oblake kasno ne bi,

nerodi dve ljubeči.

In tako, v pesmi ponovno združena, 

Na leteči preprogi zbrala sva pogum,

da vetrom nošena odkrila sva nov svet,

skupaj delila si srečo in gradila mostove, 

kljubovala vsodi neusmiljeni.

Žarki sedaj rišejo le sence najinih zgodb.

Igrivi ptiči poleteli so v tople kraje.

V odsevu vodenem sijaj zvezd se bistri,

a za naju od daleč še odmeva,

zvoni in zvoni...

Lily was here