
razpadajo odsevi podob
kot da jih nekdo
počasi briše iz spomina
v meni se premikajo
tihi tokovi
brez začetka
brez smeri
ko poskušam ujeti trenutek
se razprši
kot megla
ki se ne pusti prijeti
bližina je šum
ki ga slišim
šele ko utihne
ti stojiš tam
kakor odsev
ki se izmika
vsakič ko ga gledam
predolgo
če bi znal
bi te zapisal
v prostor
kjer se misli
ukrotijo
a ostanejo mi
le drobci
ki zažarijo
ravno toliko
da vem
da so bili
v mojih dlaneh
povej
ali tudi tebi
včasih zmanjka
moja oblika
Negdje je tako jasan talent i senzibilitet. Bravo...
lpm
Hvala ti, Mirko na čitanju moje poezije.
Drago mi je da tako vidiš - ali moram reći da je to što pišem rezultat dugog rada i raznih književnih radionica koje su mi otvorile nove pristupe poeziji.
Sve to mi je pomoglo da pronađem svoj glas i da ga polako brusim. Ponekad mi ne uspije, a ponekad iznenadim i sam sebe.....
Ljep pozdrav!
Hvala što si podijelio svoja iskustva. Svi smo mi slični na tom putovanju.
Lijep pozdrav!
Komentiranje je zaprto!