DOMAČI TRAVNIK
Glej no glej, domači travnik,
kako postal je zapuščen,
grmovje, trnje in robida,
se razraščajo na njem.
Kje, le kje sedaj so tisti,
ki so ljubeče zanj skrbeli,
med grobovi, tam jih najdeš,
ki za to zemljo so živeli.
Kdo, le kdo takrat je mislil,
da kar prejeli bomo v dar
in kar rodovi so cenili,
zdaj 'nima cene', ni nam mar.
Lepa pesem, ki da misliti. Na žalost je v njej veliko resnice.
Lp,
Dinzli
Komentiranje je zaprto!