Vstopam skozi zadnja vrata
Povej mi, Ljubezen,
si še Moja?
Skodelica je prazna in krpa osivela.
Zvok me objema, vejevje hrasta se upogiba in me poljublja.
Rada bi zajokala.
Rada bi padla.
Posoda je umazana in perilo čaka.
Da se zavihati v vetru mojega obraza.
Roka omahne.
Korak vzdrhti.
Glas je omamljen od verzov, ki zarišejo meglena jutra.
Vrba mi pomaha.
Ob jezeru poje uspavanko.
Prepoji me z notami časa,
preko ramen me zaobjame in potopi med valove zvezd.
Posoda še vedno zeha in prah se ne premakne.
Knjige so težke in žlica prašna.
Lonec se v spanju obrne.
Samo pogreti sem se hotela.
Lahko me pokličeš po imenu in prvi dan ne bom okrutna.
Lahko noč, Zaspanka.
Bogatstvo je čitati pjesnike poput Tebe !!!
Pozdrav,
mp
Hvala vama obema�.
kako se s časom vse obrne ... LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
