Polna men
Z navigacijo še meni gre dobro po rimski cesti,
v galaksiji tiste davne noči sem odkril tvoj sij.
Odkar sem te zagledal na obzorju,
se zavedam, da sem buditelj zore.
Stalnica so tvoja prihajanja,
z njimi dozoriš na polno,
večna so tvoja odhajanja v nič,
postala so moja železna srajca,
ki jo še vedno likaš
s svojim skrivnostnim sijem,
ki ne potrebuje servisa;
ŠČIPaš me na prazno – brez baterije.
Nekdo bi rekel:
»Ta dva se imata rada,«
jaz pa sem zakričal:
»Ikarus, daj nama krila
in ne skrbi, pred soncem bova zavila!«
Navigiram proti letu 2065:
z angeli nazdravljaš stoto,
ki bi moralo biti moje,
a ostalo je, kot vsako doslej – samo tvoje.
Ker ti zmoreš,
polna men,
pa nikoli v meni!
Mi imano ENO, Jupiter jih ima čez 100,
Merkur pa nobene...
Pozdrav.
Poetsko nadahnuće !
Predobro i fascinantno umjetničko djelo.
Lijep pozdrav, Caki !!!
mp
Caki še jaz tebi
Tudi ti zmoreš, enkratno si
Napisal pesem. Odlična je.
Lepi, lepi popoldan
Ti želim,Irena
Oj, Svit, res je, od planeta do planeta, ki jih omenjaš – je drugačna navigacija in različni tiri, Ona je pa izgleda – izbirčna :)
Lp, Caki
Mirko, iskrena hvala za postanek in za res navdihnjen komentar, ki se me je dotaknil.
Vse Dobro želim, pozdrav v SA iz Lipovec pri MS :)
Irena, tudi tebi se zahvaljujem za branje in lep komentar.
Lp, uživaj, Caki
Komentiranje je zaprto!