
Zastavil si lastni grob,
ko je v glavi zavrelo.
Zaustavil si eksekucijo s stavo na rdeče.
In videl si, videl.
Dvignil si roke v zrak
in morala sem voziti.
Makadamska pot se je vila in prašila.
Smejal si se in pel pesem.
Me lahko držiš pokonci za dobro obeh?
Prižgem TV.
Morda bova slišala besede Boga,
morda le reklamo.
Vseeno nama je, ker le slediva.
Težko je pojasniti med klopco in rjuho,
kje bolj boli telo.
Celjenje je bil le žarek sredi divjine.
Pustil si se motiti preden si poskušal.
Še zadnji znak preden v noči obnemiva.
Sva sredi kolapsa, ko zunaj pojejo črički.
Sedaj bodi iskren med upanjem in prizadajanjem.
Vem, da veš.
Vračaš se na začetek.
Meni - veoma lijepo!
lpm
Mirko, hvala!
Lep pozdrav tudi tebi :)
Tina
Čau, Črni Kos,
hvala tudi tebi.
Večkrat te berem - tvoje poezije so nepredvidljivi filmi. :)
Lep pozdrav,
Tina
Berem, berem in mi vstajajo mladostni spomini!
Zdi se, da v zadnjih objavah nastaja nekakšen cikel pesmi, znotraj pesmi pa je pesniški subjekt vedno znova ujet v cikel vprašanj in iskanja izhoda iz razmerja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, tako je. Gre se za kontrastno razmišljanje o predstavah, ko je subjekt "na svobodi". In ta je ustvarjalna, zamišljena, namišljena.
Hvala in lep pozdrav,
Tina
Komentiranje je zaprto!