
Olje na platnu,
sardele v omaki,
stereotip v hiši,
študentje ne sanjajo več o letu 69,
kontrakulturi in osvobajanju.
Bemtiš, brada,
nekaj mi kaplja od nje....
Penderecki v preddverju,
zverine v loži,
Marija pa ima v veži
obešenega Jakca za
reci ali piši na oko.
Brišem si podplate,
za cuckom pobiram iztrebke -
fina socializacija.
Eh, ti pišmeuh nerazmišljujočih glav,
pretekla avantgarda jutranjega
nadrealizma,
ali postmodernizem
fantazmagoričnega Šumija,
ki si noge redno briše v vijuge
Dylanovih viž -
Zbudi se!
Woodstock, Luna, Vietnam itd.
vse leta 69. Res leto za zgodovino.
Odlična pesem!
Put prolaznosti
zapitkuje
i krijepi.
Divno. To pjesničko moranje i umijeće sjajno zaokružuje fragment povijesti.
lpm
Črni kos, hvala za tvoj fajn komentar. Spet gre za zelo staro pesem, napisano cirka pred 13 leti. Pozdrav.
Mirko, hvala na vašem divnom zapažanju, u kojem miriše cvijet mudrosti. Pozdrav iz Ljubljane.
ne morem mimo brez komentarja, lahko pa zapišem le - JA!
Hvala Irena. Lep pozdrav.
Komentiranje je zaprto!