V tišini raste droben, nemi glas,
pod srcem bije ritem novih dni;
a v njej se lomijo strahovi vsi,
ko svet ji meri pot in njen obraz.

Z vseh strani prihaja sodbe težki čas,
en glas ukazuje, drugi ji sodi;
med množico nasvetov in besedi
išče resnico zase, ne za nas.

V nočeh prešteva dvome kakor zvezde,
sprašuje se, kaj je prav in kaj narobe;
odgovor beži prek misli, prek pregrade.

Ne nosi le bremena svoje geste,
temveč tudi težo tuje, glasne dobe,
ki v njeno srce piše svoje zadeve.

Tomaž Jevšenak