Za pajčolanom
Na stolpu cerkve pozna ura mine,
za pajčolanom skrite so samice,
sam orgel zvok opeva jih v device,
ko mračnost časa piše nam spomine.
So vse že zbrane gori na podestu,
oči v temi resnico oslepijo,
ko z zgodnjo tmico* njega okrivijo,
za gral, ki čaka še na skritem mestu.
Mu arijo pojo zahvalno, milo;
čeprav presveto še pred njím klečijo,
mu sonce v pesmi več ne bo svetilo.
Pokoro lažno tam kleče zmolijo –
ostane v molni pesmi poživilo,
ko z vinom, kruhom zanj se pregrešijo.
zgodnja *tmica: pomeni zgodnjo temo, zgodnji mrak. Tmica je narečna beseda v Prekmurju, poeti zanjo pogosteje uporabljamo tudi besedo temina.
Caki,
mi je všeč tvoja pesem.
Za pajčolanom pa je
Lahko dosti ...
Lep večer ti želim,Irena
Irena, hvala za branje in zapis: Lahko je dosti ...
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!