Od kar iz zemlje je pokazal list zelen
sanjal je o času, ko bo kot odrasel
med zvezde na nebu poletel.

Zamišljal se je v kapsuli kovinski,
ko druži se s kopico astronavtov
pomemben bo na zidu na sliki družinski.

A to bo moralo še malo počakati
saj kot vsak se mora skozi šolo dokopati
do izpita za pilota in potem za astronavta.

A kot vsak krompir najbolj se še boji,
da bo kot brat med vračanjem
v pečici pristal namesto med zvezdami.

Zato pridno vadi salte in obračanje,
v loncu trenira mirno plavanje,
včasih pa še odšteva glasno:
“Tri, dva, ena — vzletanje!”

Na polici iz kartona si raketo je zgradil,
iz stare žlice anteno pritrdil,
in vsakemu korenčku razlagal resno,
da bo nekoč na Luni jedel vesoljsko juho.

Ko končno velik je dovolj postal,
je čisto pravi skafander dobil in zaploskal.
Mama krompirjeva pa rekla mu je v smehu:
“Samo da se vrneš cel — in ne v pireju!”

Tomaž Jevšenak