Potovanja v jutri
Zaslišim jok.
Ura je tri zjutraj in menda se ob tem času zbujajo duhovi.
Tisti izgubljeni v medprostoru svetov,
ki se niso zbudili ob joku drugih, ko so še živeli v telesih.
Vstopim v bolniško sobo.
V soju medle svetlobe se razkrije pred menoj slika večnosti.
Mati drži v naročju dete.
Ustnice, kot popek majhne cvetice,
so pripete na dojko, ročica razširjena čez njo.
Lačen je mleka, kot bo nekoč lačen sveta.
Pod dolgimi lasmi, ki padajo materi v znojnih pramenih preko čela,
je slutiti utrujene oči,
solzne ob primežu brezzobih dlesni na bradavicah.
Ko bi le lahko z jokom odplaknila vse ostre kamne na tej komaj rojeni poti.
steza življenja -
lok pod obokom neba
pripet v končnice
Potovanja v jutri so:
steza življenja - lok pod obokom nebapripet v končnice
Lp Tolminka
.jpg "Nada")
Draga Nada,
res je, življenje redko le gladka pot. Tudi najbolj ljubeče matere ne morejo hoditi po poti, ki je namenjena otroku, lahko le stojijo ob strani, ponudijo roko ali rame.
Hvala ti
lpi
Komentiranje je zaprto!