
zato sem temu niču podaril vse svoje dni.
zelo pametno.
zamenjal sem poletja
za bleščeče stvari,
na katerih je bilo napisano moje ime.
vsi so ploskali,
kar je skoraj isto
kot biti ljubljen.
lovil sem največjo zvezdo,
ki sem jo lahko našel.
ves čas je bežala stran od mene,
kar je bilo lepo od nje.
zdaj sem starejši.
zvezda je še vedno daleč,
in vsi mali dnevi,
s katerimi se nisem igral,
so odšli domov
brez mene.
Marsikdo si globoko v sebi želi biti ... In potem (če mu uspe da postane), si večkrat želi, da nikoli ne bi bil.
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!