pesem o solzi
bolečina je ta psica
ne kdo od nas
in
ali nimajo svoje duše
zlati otrok
posegli so po tvojem zlatu
zasenčila jih je tvoja lepota
naivnost
cigančica
tvoje čaranje
in nizek prag za bolečino
postala si pošast
da bi premagala pošast
v sanjah pa mi mečeš palico
psu s strto taco
ki čuva tvoje sanje
da ne odideš predaleč
stopiš čez rob
padeš v ribnik
na katerem v nekem snu
plavajo rože
brezimnega
tvoje svetosti
o kateri še pričujem
Pred leti se je k meni zatekla črna muca, najbrž jo je nekdo odvrgel,
no, ima klavstrofobijo, bog ne daj da bi zaprl vrata, če je v
stanovanju, začne tuliti, kakorkoli je zelo delikatesna,
če se pusti pobožati je zame velik dosežek,
en teden je že bila odsotna, pa se je
kar pojavila, Cigančica, kot
sem jo poimenoval.
zadetek, Svit, le da pri meni gre za človeka, ki prav tako čuti velik odpor pred dotikom tujih oseb. tudi, ko hočejo izkazati naklonjenost in so nesporazumi ...
hvala za postanek.
Komentiranje je zaprto!