Noč je.

Stopam po ulici.

Okna zastrta,

za njimi medle luči.

Izberem med stotimi vrati.

Počakam v tišini.

Škrtanje ključa.

V soju svetlobe

se ziblje skušnjava.

Vlažen nasmešek.

Svetleče oči.

Možgani so suhi.

V trebuhu ščemi.

Takrat se resničnost

ob meni premakne.

Se obrnem na bok

in pogreznem v spanje.

elenamaja