Prhutanje
Že zdavnaj so usule češnje cvet,
čeprav se zdi, da je bilo še včeraj,
da ni minilo desetine let -
kot da bi trajala pomlad od zmeraj.
Kot da v poletjih klasje ni zorelo,
jeseni dajale plodove zemlje,
pozimi v mraz ledeni se odelo,
čutenj mladosti mi prav nič ne jemlje.
Zelena trata od voda se seje,
metulji plešejo nad medičino
in tja med prebujene lehe, v veje,
posaja v popke mehko mesečino.
Če je na zunaj v brazde čas oral,
je v gibkih mislih čudež prhutal.
( ♡‿♡)
Waw, občudujem. Zelo blizu je tudi temu kar sama občutim zadnje čase ...
Vse je samo prhutanje mladosti, le pesmi ostajajo v večni pomladi.
Čestitke Irena!
Lp, Caki
Draga Ronja, naj prhuta :)
Hvala in lpi
Črni,
hvala,
zate morda preveč Yanga ;)
Hvala ti, Caki.
Ja pesmi ostajajo enake, a tudi med njimi so take brez ene same mehke sape :)
lpi
In tudi pesmi so ... čudež �
LpL
Komentiranje je zaprto!
