Igra prestolov
Pošasti niso več plod domišljije,
o njih zdaj gledamo posnetke v živo,
ko letajo po zraku, lomastijo po tleh
in za sabo puščajo vse človeško
spremenjeno v brezobličje.
Igra prestolov v režiji pohlepnežev,
psihopatskih scenaristov in nakopičenega kapitala.
Ne pretrese nas več
stopetdeset mrtvih deklic.
Stopetdeset prihodnosti.
Bile so zgolj napaka.
Za lajšanje morebitne slabe vesti,
k tem slikam lepijo pravljice
o reševanju naroda pred zlobnim vodjem,
o obrambi pred grožnjo, ki bi se lahko zgodila.
Igra prestolov v režiji pohlepnežev,
psihopatskih scenaristov in nakopičenega kapitala.
Kolateralna škoda na poti v lepšo prihodnost.
Jutri pridejo na vrsto drugi.
Zaman si lažemo, da ti drugi nismo mi.
Niti dejstvo, da so naša tla uboga,
da ne skrivajo zakladov,
nas ne rešijo vsiljene vloge
v globalnem dokazovanju moči.
Dohiteva nas resničnost.
Igra prestolov se vse bolj spreminja v Igre lakote.
A onda će se igra prijestolja, nažalost izvjesno je, pretvoriti u igru posvemašnje smrti i kataklizmičkog uništenja. Čudan neki razvoj ljudske svijesti...i savjesti... I dobar i potreban pjesnički glas koji diše istinom, razumijevanjem, empatijom i zapitanošću.
lpm
tudi ogenj ugasne, ko nehamo dodajat gorivo
Hvala Črni Kos in mirkopopovic.
fionapanmor res ugasne. A to ni rešitev, čeprav rešitve tudi pesem ne ponuja. Je samo razmislek o našem mestu v noriji...
Lp vsem.
Lilijana
Komentiranje je zaprto!