oče in sin sta eno
oče in sin sta eno
v tem enem
jaz sem ti
ti si jaz
in vendar si druga oseba
neznanec govori
s hladom bistrega potoka
kakšno je to eno
jasno nebo premaganih
strahov ki oprezajo
iza hiše
dokler sam ne ostaneš
skrit v travah visokih
eno ni nemnogo
srce je
ki se odpre v prostor
prostor je srce
ki se odpre vate
tistega dne se rodiš
da bi
veseljak
iz vsega naredil koncept
svojo majhno smrt
svoja težka
enigmatična vrata
a beseda ljubezni je ena
sin in hči
bratje in sestre
živi
z mehkobo vrbe
vode
živi v žalosti in sreči
gospod je
ki živi
Bogata i fina građa impresije artikulirane u stihu... Nesporno je tvoje duhovno bagatstvo i širina. A to je vjerojatno ono što rađa neumornu potrebu bavljenja poetskim stvaranjem.
Pozdrav,
mp
pozdravav, Mirko. tvoja pohvala, mi vedno dvigne ego.
veš, da sem nagnjen k teologiziranju ali obratno, narediti pesniški poskus iz nekaterih citatov.
ni lahko biti ..., je pa lepo.
vsekakor hvala in vesel pozdrav v SA.
m.
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
