
lepe stvari so povsod
včasih je lepo ptica
včasih je lepo hrošč
včasih je lepo sonce, ko naredi tla rumena
tudi ljudje so lepi
sploh ko se po nesreči smejijo
ali nosijo preveč vrečk iz trgovine
ali zaspijo na stolih
vsak dan se vsi spet zbudijo
tudi če so včeraj rekli, da so utrujeni
kar je malo smešno
in malo žalostno tudi
mislim, da mogoče svet
ne ve čisto, kaj dela
ampak to vseeno dela naprej
po zelo zelo dolgem času
rože izginejo
psi izginejo
ljudje izginejo
tudi velika pomembna imena verjetno izginejo
ampak tema ostane
tema zelo dobro zna ostati
in če greš čisto do vrha
višje od ptic
višje od letal
višje od tam, kjer dihanje še dela
je mogoče tam majhen znak
in mogoče na njem piše:
ja.
Izriše se mi vesolje in najbrž se je zgodil takšen "ja" ... in smo tulaj.
Navdih, če se mal razgovorim -- je bila inštalacija Yoko Ono.
Naštimala je lojtro, tako da so moral obiskovalci splezat do stropa ... in na vrhu stropa je v majhnih črkah pisalo: "yes".
To se mi je zmeraj zdelo lepo in optimistično, ker je v bilo v tej inštalacija veliko prenesenega pomena in upanja.
Toliko o tem :D.
Pesem se skozi bralca sprehodi, ki upa, da si lahko prehode izbira sam, tako kot na to upa pesniški subjekt. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!