Zgodbe iz visokih trav 3.
Mlade noge lahkotno poskakujejo po klancu proti vrhu,
nič jih ne zmoti, ne spotakne jih kamen,
ne zaustavi pekoča bolečina v mečih.
Klanci skozi čas ostajajo isti,
noge pa so vedno bolj utrujene
in breme vedno težje,
tudi kamni postanejo večji,
komaj še dvigneš stopalo dovolj visoko,
da stopiš čeznje.
Čas pa mirno in vztrajno teče
in vedno bolj prehiteva.
Všeč mi je, odstranila bi le na plečih (da bi ostalo le "breme" in pa mimo (da bi bilo le "čas teče") ... Premisli in če želiš, popravi, lp, Ana
Popravila, manj klišejsko, bolj odprto...
Hvala za nasvet Ana.
Lep pozdrav,
Lilijana
Komentiranje je zaprto!
