Poslušam
Včasih praviš,
da te ne poslušam,
ko mi govoriš o
sluzastem šefu,
ki te nadleguje z
osebnimi vprašanji,
ko mi poveš,
da je nečakinja narisala
svojega prvega polža,
da so se orade
v Hoferju podražile.
Da te nervira,
ko ti na odbojki rečem,
da imaš dve roki,
da še vedno čakaš
izvide nevrologa,
da spet nisem splahnil
prsnih dlak pod tušem,
da pišem
pretemačne konce.
Da nisva še pogledala
norveškega filma,
ki si ga predlagala,
da zameriš staršem,
ker ti niso predstavili
več hobijev,
če bi jutri jedla šparglje
in da nisem več nor nate
kot na začetku,
ker grem v nedeljo zvečer
raje na tenis s frendi.
Vse slišim, draga.
Kot na začetku.
Ampak takrat mi misli
niso begale k temu,
da tudi najlepša dekleta
nekoč umrejo.
Zadivljen sam.
Pomjeri me sjajna poezija.
lpm
Črni Kos
Lepo. Ja, leta starajo... .
Lepi popoldan ti želim,Irena
Ko opažam, da se spreminjam
in se kljub staranju še lahko
upogibam, se zadovoljen
poslušam.
Dnevnik naših zajedničkih dana, svakodnevnica, dobrih zapažanja i detalja koji izazovu osmeh (napr. "da spet nisem splahnil/prsnih dlak pod tušem") ali i razmišljanje (napr. "da pišem/pretemačne konce") čitajući završne stihove ove pesme...
Lepo.
lp, Jagoda
Nejc, konci v tvojih pesmih so res dodana vrednost.
Lp Caki
Melanholična, elegična atmosfera, ali istovremeno je vešto izbegnuta zamka suvišne patetike. Prava mera diskretne romantike zbog čega pesma deluje prirodno i uverljivo.
Brez " pretemačnih" koncev tvoje pesmi ne bi imele smeri, ki je samo tvoja.
LpL
Komentiranje je zaprto!
