ogrlica iz školjk
naredil sem ti ogrlico iz školjk
za dni
ko ne bova mogla več
do velike modre vode
te dni
ko si rečeš bilo je
zadnjikrat
prešlo je
iz školjk le šepetajo dnevi
ko sem te klical duša
kako dišijo jutra
bori
sije trta iz dežja
šepeta življenje
tukaj sem
in vse je tukaj
rumenokljunček
iz najinega drevoreda
ni več isti rečeš
da obstane njegovo žvrgolenje
kot da naju sliši
veliki izvir v njem
vsi dnevi v zrnu peska
tako plitkih vdihih
korakih bolečine ki drobi
krč in smrt
ko sem s pticami poletel
živeti vate
beseda
ki v školjkah še šumi
povedala bi nekaj v školjko, kot morje, da bi ostal vsaj šum
lepoooooo
z zamudo, hvala vam in v veselje mi je, da ste mčk uživali.
lp
Čestitke k pesmi, ki zmore (kot školjka) zadržati spomin na skupni, obema ljub prostor,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
