
zdavnaj že
izziv je reči
se ni zgodilo nič
živorumeno cvetje v dežju
zbrano skupaj
kot križi na grobovih
bila je vojna
jaz pa
od vseh žanrov
si izberem dolgočasnega
počasnega
kdo ve kaj
si danes ugotovilo sonce
z očmi ki jih pogrešam
vprašam te
si izstopilo iz časa
tako goreče
skrito
danes za oblaki
vidim
svet obstaja
vidim
ničesar več ne vidim
vstal sem
danes ob peti
včeraj ob treh
…
jutri me ne bo brat moj
in ti
še zmeraj šteješ kure
vadiš vstajenja ki te čakajo
moj bog
kako lep je svet
misli roža
živorumena pod nebo
doli pod klavnico
kjer se tiščimo eden drugega v grozi
tako
mrtev sem od znotraj
pomislim včasih
še enkrat
a kaj
kaj
živeti
Vsi pretekli svetovi v odložiščih besed, morda tudi zato, da nas v samoti, v molku sveta, ne pogoltnejo strahovi spoznanj. Čestitke!
MIlan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!