PELJI ME K POLJU MAKA

Vse je pusto
vse je sivo,
žalostno
in nič igrivo.

Vse je pesek,
vse puščava,
izsušena
je narava.

Vse je kakor,
da umira.
Le od daleč
poje lira.

Njeni zvoki
so obljuba,
da morda
sem ti še ljuba.

Če me ljubiš,
mi povej.
Noč preženi,
svet pogrej.

Iz puščave
in iz mraka,
me popelji
k polju maka.

Katarina Ambrož

Komentiranje je zaprto!

Katarina Ambrož
Napisal/a: Katarina Ambrož

Pesmi

  • 14. 05. 2026 ob 13:10
  • Prebrano 67 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!