Amen
Cerkev Svete Katarine,
obglavljene bodoče svetnice,
kar ji zdaj veliko pomeni,
krasijo nezemeljske lepote.
Nisem vernik,
le turist,
ampak nisem si
mogel pomagati,
da ne bi občudoval
ogromnih kipov
verskih pastirjev,
ki so končali podobno
kot Katarina, ker nihče
ni uslišal njihovih prošenj,
barvitih fresk, ohranjenih
še preden je bog svet
kaznoval s kugo,
lestencev, ki se jih v
vroči osamljeni sobi
ne bi sramoval sam satan.
Oltarja,
na katerem bi Abraham
lahko žrtvoval vseh
osem sinov hkrati,
strop, ki je močno
spominjal na kopijo
Sikstinske kapele,
kjer je Michelangelo boga
naslikal v možgane,
ter sobice duhovnikov,
kjer so zagotovo zlorabljali
samo pravico do molitve.
Nad ogromnimi vrati,
ki so jih postavili verjetno
zelo dobro plačani delavci,
visi božji sin,
ki ti s krvavim
pogledom nakaže,
da daruj nekaj kovancev
tej veličastni ustanovi.
Samo parkrat v življenju
sem bil v cerkvi,
ampak vedno je povsod
Jezus križan.
Nikjer nisem videl kipa
po vstajenju.
Meni se to zdi
večji čudež,
kot če te trpinčijo za nekaj,
česar nisi kriv.
Vprašajte Katarino.
In otroške žrtve
vseh vojn.
Reven stopim iz hladnega
kamnitega bogastva
in se ne počutim
nič manj grešnega.
Mogoče,
ker sem drobiž
raje poklonil
enonogemu beraču
na Katarininih
marmornih stopnicah.
Mir s teboj!
Nekoč nama
bo oproščeno,
ko bo obstoj vračal
terjane davke.
Črni Kos,
Sem na portalu, pa kar pišem
Res je, včasih so grozljivo
Ravnali, tako kot v tvoji
Pesmi, potem so se šli lova
Na čarovnice in še kaj ziher.
Tudi meni je všeč tvoja
Pesem.
Bodi lepo,Irena
S krščanstvom se nikoli nisem mogel poistovetiti, in verjetno je to njegov, še najmanjši problem :)
.jpg "Nada")
Kar vidim vso bogastvo in razkošje - na drugi strani pa verujoče množice in nekateri pravi reveži. Kakšna dvoličnost!
Odlično napisano!
Včasih se življenje drugih zdi le brezglavo tavanje, včasih pa vendar podvomimo, če ni tako naše. Bodi, karkoli že, znano je, da bomo vsi nekoč zatavali v dokaj neznan amen. Za vse ostalo so le vprašanja in morda nekaj upanja za sedaj ali celo za nekoč. Če pa je življene ječa (in smo obsojeni na od - do), kaj potem ponudi pobeg v pesem brez zavor, če je celo smrt le iluzija bega. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan hvala za poglobljen komentar :)
Lp, Nejc
Komentiranje je zaprto!
