Najlepša toplina od mame prihaja,
njen srčni utrip vse strahove odganja.
Ob njej se počutiš v varnem zavetju doline,
vsak strah, ki te spremlja, v bližini izgine.

Ko otrok si, želiš si le njene bližine,
potem med odraščanjem to malo mine.
A nikdar povsem – nekoč vendar dojameš,
da v njenih besedah vse odgovore najdeš.

Ko življenje te rani in ti zmanjka moči,
še vedno prva opazi, kadar te srce boli.
Ne vpraša preveč, le tiho ob tebi obstane,
in prav v njeni tišini največ miru ostane.

Leta bežijo hitro in čas vse spremeni,
a mama v tvojem srcu za vedno živi.
Njene nežne besede ostanejo s teboj,
kot tih opomin, da nikoli sam ne biješ svoj boj.

Tomaž Jevšenak