Ko po dreku gazim,
obupana, umazana,
ko luči na koncu tunela ne opazim,
jadna, sama sebi gadna,
prosim te,
zakaj sem tu me ne sprašuj,
z vrvjo vprašanj me ne rešuj.

Če razumeš -
prinesi vedro vode,
umij mi oči,
pokaži, da temačno v resnici ni.
Spomni me,
da vsak tunel je le prehod,
trenutno pač gledam v svet zablod.

Samo pusti,
da dvignem se na noge,
ne boj se,
znam stati sama,

hvala ti za vedro vode.

tamtam