Safarski krog V/2
svedrasti kodri čutnosti
voljni kot razpredena volna
med razprtimi stebri
prepolni življenjskih celic
v snopu sončnih žarkov ponore
lahna dremavost dneva
po bestialni krokariji noči
izstavlja račun
njena moč kopni z jutranjo svetlobo
kakor palmovo vino raztopi stare spomine
nikoli do končnega obračuna
nikoli do resnične pozabe
zavije jih v meglico omotičnosti
odloži jih za kasneje
za trenutke samosti
Pesem, ki se vedno sestavlja tudi z nekaj koščki preteklost v mozaik sedanjosti in sestavlja sluteno samotno sliko prihodnosti. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan-Jošt, hvala za tehten komentar! In hvala za podčrtanko
V deseti vrstici se je prikradel tiskarski škrat. Pravilno je ' ... raztopi stare ...' Napisano bi moralo biti narazen.
Lp, Bojan
Komentiranje je zaprto!
