Urbana basen
En vran je priletel iz Vranskega,
en galeb od morja Jadranskega,
en golob iz bloka Štepanjskega
na Robov vodnjak,
in z njimi par srak.
Tam v rotovžu je luč, na vrhu hiše
župan sedi ob oknu, nekaj piše,
nič več ni dan, no, noč pa tudi ni še,
ko vstane možak,
obleče svoj frak
in luč pogasi , ven stopi na cesto,
vran prileti, mu na glavo objestno
kakec spusti, galeb na uro prelestno
golob pa na frak
in z njim še par srak!
Matej lepo pozdravljen
Poznam ptice, o katerih si
V svoji pesmi pisal. Galeba
Nikoli ne bom pozabila, z
Morja našega, se razume,
Tako kot si napisal.
O tistih dveh pa koncu pa je
Zgodba že tako glasna, da
Jo tudi poznajo...
Samo ena misel mi pride
Na misel in sicer to, da
Izgubljene duše težko umiriš
V mirno življenje. Kolikor
Res poznam za nikogar
Razen čisto enakega ne bo
Mogoče. Enakost v tem
Primeru je pa samo še ena
Škoda več. Ni vredno... .
Tvoja pesem širi obzorja
S spoštovanjem,Irena
točno tako: haha ...
LPL
Komentiranje je zaprto!
