Bolečina me stiska, me reže, me žge.
Ne pusti mi živeti,
mi vse sanje podre.
Me zmeraj preganja, lovi in mori,
še v temni mi noči zaspat' ne pusti.
Se sama sprašujem,
če kdaj lažje bo.
Če imela bom koga,
da podal bo roko,
olajšal trpljenje in prinesel hrepenenje.
Moje breme je vse težje,
sama se borim,
moč počasi pojenjuje,
zakaj tako trpim?

Pisana Mavrica