Parižanka in Izakova barka
Čas lomi bilke.
Dreves ne.
Po njihovih sencah —
na tvoji pariško modri —
se sprehaja Parižanka,
ob njej zasidrana barka.
Zliti od brega do brega.
Brez plime.
Brez vetra.
Vedno pobožata
pašne oči.
Snaga riječi je razlogom što sam ponovno, pa ponovno prošao uradak a naročito kroz predzadnju i zadnju strofu...
lpm
Mirko, poet in večni mladenič, veseli me, da si se poglobil in prišel k izviru pesmi, k barki in Parižanki.
Hvala za branje in lep komentar.
Prisrčen pozdrav v Sarajevo iz Lipovec pri Murski Soboti.
Caki
Odlično ukrojeno! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan – Jošt, hvala za komentar in čestitke.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
