Safarski krog IV/1
od tankega obronka obzorja
noč izdolbe glas zveri
zaje se v ebenovino kosti
prismuknjeno nori
srh strahu vzbujajoči
zahrbtni smeh hijene
polzi po njej
počasi in drseče
čisto ob spolzki kosti
vzdolž se plazi
goltajoče jo gloda
da potrkava kost ob kost
da izplavi ves mozeg krvi
ob doneči izvotlini
žrebajoča molitev krastač
Pozdrav Bojane!
Još jedan primjer kako se piše poezija. Hvala...
lpm
Mirko, hvala na branju. Rad berem (čitam) tvojo poezijo.
Lp, B.
Komentiranje je zaprto!