
vsakega kdaj
sladko spreleti
strupenost žalosti
za bankovec,
pod kozarcem
napol praznega piva,
da se zateče
v poletni gozd
nezaslišanih stvari
med dvema
v visoki travi
pridruži se cirkusu,
mu pravi -
kar pride potem,
je veliko klobasanje
za prazen tič,
ki obrne zemljo
od svetlobe,
preden se sonce
razsiplje
v preteklost
Pesem je pravo bogastvo podob, ki zasijejo tudi na temni strani. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!