
Telefon trepeta v žepu,
a nihče več ne kliče.
Ljudje drsijo po hodnikih
kot neprebrana sporočila.
Swipe levo. Swipe desno.
Nekdo izgine v seen.
Duše nosijo Wi-Fi nahrbtnike.
Signal se lomi v kosteh.
Utrujenost se ne posodablja.
Ostaja odprta kot star zavihek.
Evakuacija duš brez opozorila.
Obraz se zbriše z dotikom.
Slika zaskrbljujoče realnosti. Čestitke.
LPL
Lidija, hvala. Včasih zapišem digitalno utrujenost, kjer se čustva prevedejo v vmesnik.
lp, nemesis
Komentiranje je zaprto!