Sakralna anatomija
Luska laporja sem,
ki jo meljejo kamni mestnih robov.
Pljuča obesim v krošnje bukev.
Srce položim v globoko vlažno prst.
Oči zataknem v razpoke lubja.
Kri prelijem v bistre potoke.
Brez pepela, brez teže,
v prst se spustim.
Zemlja me že pozna.
Krasno. Lirika, ki se kopa v naročju narave.
LpLidija
Komentiranje je zaprto!
