Kri bi pili
Ne bodo me našli
Krvoločneži
Krvi željni samotarji
Ki si rišejo
Neki nerealni
Svet med oblaki
Nikoli ne sestopijo
Na mati Zemljo
Raje se branijo z lažmi
Svojih nadutih duš
Zgledajo kot umetniki
Ki so preden
So se zavedali
Hudo ranili
Potem so napisali
Svoje zgodbe
Nasilno in popolnoma
Nebogaboječe so se izražali
In verjamejo samim sebi
To je edino
Kar jih drži pokonci
Ne pišite mi več
Ker moj želodec
Tega ne prenese
Gljive v navidezni hrani
Mikrobi ki se delijo
In jih zlepa ne zmanjka
Laž ima potomce
Lačne prepričevanj
In zmagoslavja
Njihovega propada
V duši
Črni
In zlagani
Izmečkom
Brez srca
IŽ-lev

Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 28. 04. 2026 ob 12:53
- Prebrano 78 krat
Uredniško pregledano.
