Kri bi pili

Ne bodo me našli

Krvoločneži

Krvi željni samotarji

Ki si rišejo

Neki nerealni

Svet med oblaki

Nikoli ne sestopijo

Na mati Zemljo

Raje se branijo z lažmi

Svojih nadutih duš

Zgledajo kot umetniki

Ki so preden

So se zavedali

Hudo ranili

Potem so napisali

Svoje zgodbe

Nasilno in popolnoma

Nebogaboječe so se izražali

In verjamejo samim sebi

To je edino

Kar jih drži pokonci

 

Ne pišite mi več

Ker moj želodec

Tega ne prenese

Gljive v navidezni hrani

Mikrobi ki se delijo

In jih zlepa ne zmanjka

Laž ima potomce

Lačne prepričevanj

In zmagoslavja

Njihovega propada

V duši

Črni

In zlagani

Izmečkom

Brez srca

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 28. 04. 2026 ob 12:53
  • Prebrano 78 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!