
Dejal sem, poiskal
tisto pravo bom modrost,
kje se skriva, kje nahaja,
jo prinaša še starost?
Zavzeto sem iskal jo,
po velikih mestih,
gotov, da jo bom našel,
med vrstami starejših.
Kaj hitro sem spoznal,
da vsepovsod kopni,
v vrtincu tega časa,
jo vse manj je med ljudmi.
Le kje bi jo še našel,
morda v zakotni vasi,
kjer od rojstva tja do smrti,
še vztrajajo starejši?
Iz roda v rod družine,
po vaseh so preživele,
ljudsko modrost, izkušnje,
tam vedno so cenile ...
Po dolgem iskanju,
končno sem jo našel,
prav tam,
v preprostem starčku,
ki jo v srcu je ohranjal.
Da, to je tisto pristno, ki izginja. Prihaja novo in kdo ve, kako bo.
Komentiranje je zaprto!