Hodniki
na hodnikih je ponoči tiho
luči uvele
dihanje iz bolniških sob
kdaj pa kdaj spolzi preko vrat
na kateri strani sem
tista v pižami na postelji izmučeni od vseh pred menoj
ali tista od prej
ki vleče na ušesa šume
dokler v nočni izmeni pripravlja zdravila
obe čakava jutro
tista, iz spomina, ki je že opravila vse odhode
iz vonja po razkužilih upanjih in bolečinah
in ta ki sem zdaj
vračajoča v času
ker bi rada domov
kot nekdaj
na hodnik z vrati
kjer je bilo življenje
in stene nevidne
Močna. Težka. In take so ponavadi odlične. Ta ni izjema.
Želim čimprejšni smuk v domačo pijamo
in moč pri borbanju naprej!
Verjamem pa, da si v dobrih rokah.
Srečno!
Lp
Draga Irena, ostani močna in drži se, pri tem ti pomagajo tvoje močne pesmi,
... ker bi rada domov
kot nekdaj
na hodnik z vrati
kjer je bilo življenje
in stene nevidne
Vse bo ok, lep pozdrav, Caki
Hvala obema za vzpodbudo in pozitivne energije, sem doma in borbamo naprej :)
Ostane pa nekaj ... in smo vse, kar smo bili.
Velik objem obema
pi
Sprašujem se, draga poetesa Irena; čeprav o tem prav ničesar ne vem, le dam si vstopa v zaskrbljene čute nekaj slutnje o zdravstvenih težavah, ki mi zavejejo iz tvoje edinstvene, pretresljive pesmi, ki jasno napeljuje na osebno noto. Nadam se, da ni nekaj tako hudega, kar ne bi tvoja trdna volja in optimističen pristop ne bi bil sposoben premagati ... Piši, piši, piši ... saj ti ta čudovita pomlad vodi pero po poljani poezije ...
In naj te pocrklja pomladna dlan,
Sašo
Dragi Sašo, hvala za skrb, ja, bilo je ... a kot mi rečejo - kaj pa veš, kdaj bo koga zadelo :) ne živeti s tako mislijo. Ja, saj je res, a preizkušnje nas naredijo drgačne, če nič drugega hvaležne za vsak nov dan.
en tak tovariški objem zate
Irena
žal je zelo pomembno na kateri strani vrat si
vse dobro
lovrenka
Pesem je ganljiva, močna in čudovita. Tebi pa želim zdravja in poguma, iz dna srca in duše!
Irena.
Želim ti vse dobro in te lepo pozdravljam. Drži se!
Ko se le prepoznava svet so hodniki drugačni, kot so potem takrat, ko se ga spozna. In iz vsega novo občutenega se zdi, kakor da obstajata dve osebi, ki ju morda le še poezija lahko povsem poveže, ko seže še globje od prej predstavljivega. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Lovrenka, povsem res je, kar praviš.
Hvala
in lp
Ananda, hvala.
Koliko nians nas je, kajne, vsak drugačna paleta barv, s katerimi nas pobarva bivanje.
tuskulum, najlepša hvala
bodi najbolje
Milan, najlepša hvala.
Vesela sem tvojega komentarja, ki izlušči, kar naj bi bilo izluščenega.
lpi
Komentiranje je zaprto!
