
Čeprav je dan predelan v svilnato obleko,
se likalnik lesketa v spanju.
Ne prenesem, ko me pogledaš in me vprašaš,
če je voda v kopalni kadi dovolj topla.
Vdih in utrip, premaknem lonec in nož,
ki se raztaplja v soju jutranjega sonca.
Voda je topla.
Dovolj.
Za tvoja stopala, ki odnašajo veter proti reki.
Moja kava se hladi in rezina kruha se je posušila.
Maslo je še znosno, ko se po radiu oglasi zver.
Mogoče bom dodala še ščepec soli,
ker je tvoj dotik postan in senca v svili smrči.
Mogoče bom še danes tekla stran.
Tja gor, kjer me čaka Pekarna Mišmaš.
Tako sami smo, čeprav je samota tako polna! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!