ko moliš k Bogu, ampak posluša samo Hudič
molil sem v svojo blazino
(dišala je po včerajšnjem joku in mogoče po toastu)
rekel sem: »Halo Bog??
si zaposlen spet z izumljanjem oblakov
ali hraniš žirafe z njihovimi dolgimi špagetastimi vratovi?«
in strop je pomežiknil
kot zaspano oko
potem je nekaj odgovorilo
ampak ni bilo svetleče
bilo je bolj kot
šepet, ki je stopil v žvečilni gumi
»živjo,« je reklo,
»napačna številka, ampak sem vseeno dvignil«
in jaz sem rekel,
»zveniš, kot da ješ skrivnosti«
in je reklo,
»samo tiste hrustljave«
prosil sem za lepe stvari
kot
zlato ribico, ki ne umre
in torek, ki traja večno
in da bi moje vezalke nehale biti zlobne
in vse si je zapisalo
v zvezek iz mogoče
»Boga ni tukaj,« mi je reklo,
»ampak zelo dobro znam poslušati
in tudi zelo slabo pomagati«
potem se je zasmejalo
kot žlice, ki padajo po stopnicah
to mi ni bilo všeč
ampak nisem odložil
ker je tišina
bila glasnejša
zato sem še naprej molil
in ono je še naprej odgovarjalo
in nekje
daleč stran
mislim, da je Bog kihnil
ampak nihče ni rekel »na zdravje«
ampak sem zato jaz -
za vsak slučaj.
Super pesem. Mi je zelo všeč. Razgibana in domiselna. Poanta pa ... da si vsak po svoje interpretira. :)
Jupitra mam v vodnarju. Kozorog pa samo poleti, ta zlat v piksni ;D very moderate
Vreji, no, vsaj nosorogom daj šanso, če že ne druga
... in vse si je zapisalo
v zvezek iz mogoče ...
Na zdravje!
Bravo!
Na zdravje pa vedno, ker se zmeraj pije :d.
Hwala.
V poeziji plast metafizike ni zamejena in se ne opira na sterilno filozofijo, saj je le občuten vzgib. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
