Zgodba poeta

Ki je iz dvojine naredil

Dve ednine

Zgodba o nekem času

Ki je ostal v preteklosti

In o občutljivi temi

Ki me nič več ne gane

In moje srce

Niso več odprta vrata

Za človeka

Ki bega s svojim srcem

Kot da je potrošni material

Grem daleč naprej

Da ne padem spet

V isto luknjo

Misel znova dobiva

Svoj smisel

In vem

Da sem na pravi poti

Gledam naprej

In hodim 

Po poti ki jo imam rada

in mi daje zavetje

ko mi je hudo

Več ne potrebujem

Drugo leto

Če ne že letos

Bodo jutra lepša

Zate in tudi zame

A ne skupaj

IŽ-lev