Čmrlj Pobrenčač
Čmrljeva hiša brni,
kot namazana ura ponoči.
Njemu pa do tega hrupa ni,
on bi raje po bobnih tolkel.
Najraje nekam ven odleti,
ko sonce dovolj segreje zrak.
Potem pa se v parku usede
na kakšno struno kitare,
ki tako lepo za njega zveni.
Brenčanje strune mu nekako
prav lepo na duši leži.
Potem pa zraven še pobrenči
in akord v harmonijo poleti.
Ko veter zraven rahlo zapoje,
struna zazveni še bolje,
čmrlj zamiži in prisluhne
in svet za hip obmiruje.
Med cvetjem in tišino
si svojo pesem kroji,
in z vsakim mehkim brenčanjem
še soncu ritem lovi.
Spominja na Čmrljev let Rimski-Korsakova
zanimivo, ne poznam zgodbe v ozadju te skladbe
Tretja in peta kitica sta še posebno lepo napisani. Zelo lepa pesem o čmrlju pobrenčaču :D ma filing za zven in zvoke ...
Komentiranje je zaprto!