Giselle VI (Bolečina se s soljo pomeša)

Sofija, poveži me s starim satelitskim omrežjem
da pravočasno pripravim zajtrk za Backa
in dokončam ponarejanje domačih piškotov za pomokanim pultom
mogoče še stlačim v nabasan koš za smeti vse tiste laži
in staro krpo, ki že pošteno smrdi

Sofija, si videla kje novo, pod pomivalnim koritom morda
zopet staro na plan, v razkužilo, da se zlepijo ranjena krila
krog se vrti, v smeri, kjer je zmrzovalnik in lazanja za večerjo
rada jo imam, tako prijetno diši

in z gospodom Eliotom greva v knjižnico
Sapramiška, pek Mišmaš in Kuzma morajo nazaj
ustavila se bova še v kavarni
izmerila bova življenje s kavnimi žličkami
ali si bova drznila, se sprašujem, Sofija, ali si bova drznila vznemirjati vesolje

prosim te, pokliči še frizerja, moji lasje so že čisto štrleči
in joj, ne hodi na govorile ure, zopet boš poslušala, kakšna je današnja mladina
in moja kemija, hip-hop, vrečast jeans, konec tedna odklop
in telegram sem dobila, Sofija
moja prijateljica je mirno umrla v večernih urah
zmeda, solze, zrak, stop

bolečina se v Giselle zopet oglaša
tista nevzdržna, ki trga časopisne članke
ko luč na podstrešju potna ugaša
vzbrsti, na njeni koži gostuje
praska, iz notranjosti kriči
se z vsakim vdihom krepi
iz žil se izceja
kosti razporeja
limfo skozi utrujene oči preceja
preplavi Giselle, jo odpre
da v srcu osamljenost dokončno zavre










sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 09. 12. 2009 ob 02:33
  • Prebrano 677 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 233
  • Število ocen: 8

Zastavica