Naj začne se. Naj se piše

nova pesem. Nova zmes.

Res globoka. O življenju.

Rojstvo, smrt in nekaj vmes.

Rojstva se ne spomnim več.

Smrti se ne spomnim še.

Pesnik? Ah, ko bil bi le

tole mojstrski sonet

ali glosa za umret.

Ampak nisem tak poet.

Eksistenca muči me.

Le trenutek, ki je vse.

Tostran in onstran

bo moj zadnji dan.

Slovo ali snidenje

s Saro? Zaman

ugibam in pesnim.

Ne spomnim se še.

Torej se stegnil

še nisem, mar ne?

Le tri postaje predaleč peljal.

Bus v slovo se je zahihital.

Sosed pri volji je bil za izlet.

Rekel, da glavo v oblakih imam.

Kakor žirafa. A jaz se ne dam.

Pač sem poet izgubljenih besed.

Matjaž Lutarič - Lynx