
Prvič od kar te ni, so pognali drevesni listi
ne vem, a zdijo se mi manj zeleni kot
prejšnja leta, bolj upognjena,
kot bi v sebi nosila manj upanja.
Deblo objeto z bršljanovimi listi
pogledujejo tja.....
kjer si nekoč stal,se smejal,
backgammon igral.
Pod drevesom zemlja diši isto,
in vendar drugače
korenine vedo,
da se je nekaj izmaknilo času,
nekaj,kar ne najde poti nazaj.
( je samo še naprej?!)
Težko je zapustiti lepe spomine, a pot življenja gre samo v eno smer.
Ja res je.....Nada hvala za tvojo misel in branje....:)
lp
Komentiranje je zaprto!