
svetloba uvene v somrak
kaplje večerne rose
posejejo ogledala zvezdam
šmarnice razzvonijo vonj
žejnim leska v očeh
ki me odene
v zdavnaj prehojeno zgodbo
s porumenelimi platnicami
na trohnečem listju
oblečem pomladni večer
in obljubim da bom doma ob polnoči
Hvala, Črni �
Hvala, Kamena .
ostani čvrsta in mehka :)
pa kak pobeg v pravljičnost ti želim, včasih je fajn
Hvala Matej
morda bi moralo pisati razzvonijo
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!