Kaj naj z rožami na trati,
če jih nimam komu dati?
Kaj mi smeh bo, kaj veselje,
če je vse to le pročelje?

Kaj naj s težo tega dneva
in z življenjem, ki mineva?
Kaj naj z vso to bolečino,
ki tišči me pod gladino?

Kaj naj sama, brez ljudi,
če se vsem le še mudi?
Kaj brez tebe naj, povej!
Sporočila vsaj poglej...

Zdaj sem tukaj, v tišini,
ti pa daleč, med spomini.
Ko se zdi, da že ugašam,
vendarle še to se vprašam:

Kaj, če žalost le ni večna?
Kaj, če enkrat bom spet srečna?

Katarina Ambrož