Nikoli nisem bila dlje, kot je kaplja,
ki pade
čez
ploskev
- klik
v tišino.
Kadar pa pesnim,
se pesem
izvije
iz zemlje,
kot se
vitice
bršljana
oprimejo
oblaka
spiralno
v objem.
Da se lahko
nato spet povrnem,
kot padalka - v svojost.
Poetskim ruhom prekriveni neki trenuci, neke stanke, neka promišljanja i doživljaji...
Sjajno !
Poezija je brezroba dimenzija, čeprav ne ustvarja sveta, kamor bi se lahko izselili. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
