Ko se dve bitji prepoznata

v nevidnem šumu med svetovi,

se prostor skrči na velikost diha.

Ni več poti,

ki bi ju lahko razvezala.

Ko ju vleče skozi temino,

se nebo razpre kot mehka razpoka

in ju spusti naprej

brez dovolenj, brez vprašanj,

brez imen.

Besede odpadejo

v tišino med zvezdami.

Ostane samo utrip,

ki ga razumejo vse galaksije.

Ljubezen potuje hitreje od svetlobe,

ker ne potrebuje smeri.

Sledi tistemu,

kar je že od nekdaj povezano.

In ko se bitji dotakneta

v praznini, ki je večja od časa,

se vesolje za trenutek ustavi,

kot da posluša,

zloge zvočnih valov.

Žiga Lev