
Nič več ne prihajaš,
kot nekdaj, po cesti.
Od zdaj pa ostajaš
mi le v podzavesti.
In tam boš ostal
gotovo, za vedno.
Čemu si se zbal?
Ah, to te ni vredno!
A včasih še prideš,
ponoči, v spanje.
Žal vedno odideš,
ko minejo sanje.
Komentiranje je zaprto!